Planinsko društvo Poljčane

Gore v življenju Slovencev niso zgolj geografska danost, ki zaradi svojih lepot tako množično privlači domače in tuje obiskovalce, pač pa je njihov pomen v življenju naših ljudi mnogo širši. 

V obdobju nastajanja organiziranega planinstva je bila zelo pomembna narodno-buditeljska vloga, ko so se naši predhodniki postavili na branik slovenstva in slovenske besede z dejavnostjo v gorah in širjenjem narodno-buditeljskih idej tudi v “nižinski” prostor.

Nastale so koče, poti, nastala je potreba po prenašanju znanja in izkušenj na mlajše, nevešče “planinske in plezalne” dejavnosti. Spodbujanje in vztrajanje na vrednotah prostovoljstva pri gospodarjenju s planinskim prostorom in kočami, vzgoji in izobraževanju, urejanju in vzdrževanju planinskih poti, gorsko reševalni dejavnosti, varstvu narave, vodenju izletov so tiste posebnosti, ki dajejo vsaki planinski sredini prepoznavnost in sijaj.

Tradicija pomeni ohranjanje in prenašanje lepega na mlajše rodove. Planinska organizacija temelji na 120-letni tradiciji. Vse delo naših predhodnikov je strnjeno v želji biti član te organizacije, ki v Sloveniji združuje preko 240 društev in klubov s 150 kočami in bivaki in vzdrževanimi 9 000 km planinskih poti.

Začetki

Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so zavedni ljudje začutili, da je čas, ko morajo slovenske gore sprejeti vase predvsem slovensko besedo in ljudi, ki bodo tem goram dali tudi dušo.

Boč je geografsko ločeval, po človeški plati pa tudi zbliževal ljudi in njih ideje. Ko je čas dozorel, so si dogodki sledili dokaj hitro in pomembni, za nastanek in razvoj poljčanskega planinstva, so potekali takole:

Januar 1899              Savinjska podružnica SPD sklene na vrhu Boča postaviti kočo.

18.9.1899                    Otvoritev koče in razgledne ploščadi v krošnji najvišje bukve na vrhu Boča.

December 1903         Podravska podružnica SPD prevzame kočo od Savinjske podružnice.

Leta 1911                   Podružnica SPD kupi na Dreveniku parcelo, kjer naj bi zgradili novo

planinsko kočo.

1927                           Pri kulturnem društvu Zvon v Poljčanah ustanovijo  planinski odsek.

 Mejniki in pomembni dogodki:

28.07.1929      Ustanovljena samostojna Podružnica SPD v Poljčanah. Ob ustanovitvi je

štela 150 članov.

Leta 1930       Kraljeva kmetijska šola iz Svetega Jurija pri Grobelnem   podari  Podružnici

Poljčane gospodarsko poslopje in parcelo na Bočki ravni, kjer so istega leta

preuredili del gospodarskega poslopja v restavracijo. 22. junija istega leta

so predali svojemu namenu 20 m visok lesen razgledni stolp na vrhu Boča.

Med II. svetovno vojno je okupator uničil vse, kar je bilo do tedaj, z veliko truda in odrekanja, zgrajeno, vso premoženje pa je zaplenil.

2.9.1945          Sklican je prvi občni zbor po vojni.

9.6.1946          Planinski dom je obnovljen, razgledni stolp pa na novo postavljen.

1952                Povečanje in preureditev planinskega doma

11.7.1961        Ustanovljen je Mladinski odsek pri PD Poljčane

27.3.1962        Ustanovljena je Planinska skupina na OŠ Poljčane

5.8.1962          V uporabo je predan nov kovinski razgledni stolp na vrhu Boča

September 1979   Otvoritev prenovljenega planinskega doma. Društvo šteje skoraj

1000 članov. Dan planincev (srečanje planincev vse Slovenije) na Boču

1980                           Pričetek dela planinske skupine v Vrtcu v Poljčanah In kmalu zatem še v studeniškem vrtcu

1992                Pričetek dela Planinske skupine na OŠ Makole

Maj 1998        Končana prenova planinskega doma

2000                Pričetek dela planinske skupine na OŠ Laporje

2003                PZS prenese v last in posest PD Poljčane nepremičnine, ki so bile podržavljene takoj po II. svetovni vojni, ponovna obnova planinskega doma

2007                Temeljita obnova razglednega stolpa na vrhu Boča

2009                Izgradnja biološke čistilne napravo pri planinskem domu na Boču

2013                Prenova sob, kjer so bila do tedaj skupna ležišča.

Danes (konec leta 2013):

Danes šteje društvo skoraj  540 članov, od tega je polovica predšolskih in šolskih otrok in mladine. Interese uresničujemo v petih odsekih in v planinskih skupinah na omenjenih šolah in vrtcih. To so:

• markacijski odsek,
• mladinski odsek,
• odsek za planinske poti,
• odsek za varstvo narave,
• vodniški in izletniški odsek,
• planinska skupina za orientacijo,
• planinska skupina v Vrtcu Poljčane,
• planinska skupina v vrtcu Studenice,
• planinska skupina v Osnovni šoli Poljčane,
• planinska skupina v Osnovni šoli Laporje in
• skupina planinskih veteranov.

Letni program aktivnosti društva obsega preko 100 različnih aktivnosti, kot so izleti, akcije, planinski tabor, planinska šola, naravovarstveni dnevi….

V vseh skupinah skrbimo za strokovno in pedagoško delo z mladimi, ki se spoznavajo z osnovami planinarjenja in z načinom življenja planinca-gornika v planinski šoli. Vsaka skupina ima svoj program izletov in aktivnosti, zanje skrbijo mentorji planinske vzgoje in planinski vodniki.

Letno sodeluje v programih okrog 150 otrok, preprost račun pa  pove, da smo od leta 1961, ko je bil ustanovljen Mladinski odsek, skozi programe delovanja društva popeljali preko 3000 svojih privržencev. Vsako leto organiziramo planinski tabor, kjer poskrbimo za animacijo otrok tudi v času šolskih počitnic.

Skupina veteranov šteje okrog 10 planincev in pohodnikov, ki skoraj  vsak teden opravijo izlet v bližnjo ali daljno okolico.

40 naših članov v skupini za orientacijo skrbi za pridobivanje znanja iz orientacije v naravi, topografije, spoznavanja gorstev in skrbi, da se to znanje dokazuje na tekmovanjih v planinski orientaciji, kjer smo dosegli veliko državnih naslovov v vseh kategorijah tekmovanja.

Markacisti skrbijo za urejenost in označenost 12  planinskih poti v skupni dolžini 70 km.

Poleg običajnih planinskih poti smo v preteklosti predali namenu tudi 3 gozdne učne poti, kjer učimo in izpopolnjujemo znanja o posebnostih narave in o pomembnosti znanja in ravnanja z naravnim okoljem.

Na področju varstva narave uspešno delujemo predvsem na področju varovanja in revitalizacije  rastišča Velike velikonočnice na Boču. Odsek za varstvo narave je aktiven tako dolgo kot mladinski odsek. Izobraževali smo gorske stražarje, med prvimi od planinskih društev na področju med Pohorjem in Bočem, imamo dva varuha gorske narave. 

Izšolali smo tudi turno kolesarskega vodnika, kar bo še dodatno popestrilo dejavnost društva.

Skrbimo  za razvoj lastnega strokovnega kadra, ki ga uspešno pridobivamo z delom v najmlajših kategorijah članstva. Tako imamo danes na voljo 25 planinskih vodnikov, 2 mladinska voditelja,  4 mentorice planinske vzgoje, 4 markaciste, inštruktorja orientacije,  dva varuha gorske narave in turno kolesarskega vodnika. 

Na področju gospodarske dejavnosti imamo v lasti planinski dom  na Boču in 2,5  ha zemljišč. Dom je bil v celotnem obdobju dobro vzdrževan in objavljan. Danes ima standard, ki je na zgornji meji standardov za planinske domove.

Prispevek članov k delovanju organizacije je plačana članarina, ki se deli med krovno zvezo (Planinsko zvezo Slovenije) in matičnim društvom. Veliko ljudi se v ponudbi raznih možnosti kako preživeti prosti čas sprašuje, kaj se dobi za plačano članarino, razen lastnega znoja in žuljev.

Naš odgovor je tak:

Članstvo v planinski organizaciji prinaša toliko ugodnosti, kot nikjer drugje. S plačano članarino postanemo zavarovani za mogoče poškodbe ali še kaj hujšega na turi. Zavarovanje v najdražjih kategorijah pomeni tudi zdravstveno asistenco v tujini in plačano helikoptersko reševanje.

Pri prenočevanju v naših planinskih postojankah nam bodo nudili 50% popusta. Popust nam priznajo tudi pri prenočevanju v tujini v državah, ki so članice UIAA.

Pri nakupih opreme nam naši proizvajalci in prodajalci ponujajo od 5-30% popusta. Več o tem si lahko preberete na spletni strani PZS. Kadar potujemo kot skupina, lahko koristimo tudi cenejše prevoze na železnici.

Predvsem pa s članstvom  izkazujemo pripadnost planinski organizaciji, ki z delom neštetih prostovoljcev skrbi za urejanje in vzdrževanje planinskih poti po katerih hodi množica slovenskih in tujih pohodnikov, za planinske postojanke, za izobraževanje vodnikov, mentorjev,  za vzgojo najmlajših … Vse to pa planincem daje varnost pri izvajanju aktivnosti v planinah.

Pri hoji v hribe ne tekmujemo – dejavnost je primerna za vse starosti, samo cilje in poti je potrebno prilagoditi zmožnostim.

Zaradi vsega tega se najpomembnejši del naše dejavnosti   nanaša na vzgojo in izobraževanje, s posebnim poudarkom na delu z mladimi. Kako jim vzbuditi interes za zdrav način življenja in varovanje naravnega okolja  je naloga naših mentorjev in vodnikov, ki nesebično ponudijo pomoč v znanju in tehniki, ko je to najbolj potrebno. To je odgovornost za sooblikovanje pozitivne osebnosti človeka, ki se kali v telesnih naporih in pridobivanju tako fizične kot tudi psihične kondicije, prepotrebne za premagovanje naporov moderne družbe.

To je  motiv za  zagnano in odgovorne delo v planinskih sredinah in naj se nam nikar ne zgodi, da bi kadarkoli pozabili na tradicionalna načela planinstva, kot so tovarištvo, pomoč, prostovoljno delo, odnos do soljudi in narave, lepa slovenska beseda in pesem itd.

Tudi danes, v času novih družbenih razmer smo ohranili ta načela. Naj nas krasijo, čeprav jim današnji čas ni najbolj naklonjen.

Planinsko društvo bo gradilo svoje poslanstvo, svojo identiteto na kakovosti. Naš cilj je čim večjemu številu ljudi ponuditi takšne programe, da bodo v njih našli svoj interes, zadovoljstvo, varnost, toplo besedo, prijazen nasmeh, dobre medčloveške odnose. Skupaj bomo hodili v gore varno, uživali ter se sproščali po vsakdanjih naporih.

Zapisal: Janko Kovačič

Predsednik PD Poljčane